7. februar 2009 Ver sacrum

Samo stara Ljubljana se v teh desetletjih skoraj ni spremenila. Ko hodim čez Tromostovje, se spominjam, kako težko je bilo mestne odbornike ljubljanske prepričati, da je stari Frančev most iz leta 1842 dobil novo ograjo in da smo na vsako stran postavili še eno brv. Večini je bilo škoda sredstev za tak luksuz. Niso razumeli, da lepota zmeraj zahteve žrtve.

Postanem pod Prešernom z muzo. Jutri slovenska kultura obhaja njegovo smrt. Ob stoti obletnici je bilo že vse pripravljeno, da bi mu po mojih načrtih v Vrbi nasproti cerkve svetega Marka postavili mavzolej, a tega oblast potem ni nikoli izgotovila. Na oltarju kulture najraje darujemo besede.

In kaj je pripravljeno žrtvovati slovenstvo? V davni preteklosti so italska plemena, da bi odvrnila nesrečo, bogovom žrtvovala mladostnike, svojo prihodnost. Danes raje žrtvujemo dediščino, svojo preteklost. Ta bog denarja je resnično omnipotenten, saj so celo svečeniki kulture začeli zagovarjati gradnjo templjev hedonizma, da bi ga ljudstvo lahko malikovalo.

Letošnja sveta žrtev bo Orlovski stadion.