31. januar 2009  Mecenstvo

Umetnik nekoč ni mogel obstati brez mecena. Izvršiti je moral delo po njegovem naročilu, a je imel navadno proste roke, da ustvarja po svojem navdihu. Stroški so pogosto prekoračili predvidene, vendar je bilo mecenskim imenitnežem veliko do tega, da se delo, ki bo slavilo njih in njih dejanja, dovrši. Sčasoma se je, predvsem v zapadnem svetu, pojavila tako imenovana plemenita vrsta mecenov. Ti umetnikov niso več podpirali zato, ker bi si obetali kake posebne koristi, ampak zato da bi pomagali talentiranim posameznikom ali delovali v korist vse družbe. Za svoje mecenstvo niso postavljali posebnih pogojev ali zahtev, vnaprej so, glede na svoje preference in zmožnosti, določili le namen in višino mecenskega prispevka. Seveda so bili v zahvalo deležni posvetila ali kake druge časti, a v največje zadoščenje jim je bil občutek, da so naredili nekaj dobrega za druge.

Kakšne mecene imamo dandanes v slovenski deželi?