29. januar 2009  Progres

Napredek je postal mantra človeštva. Staro se mora umikati novemu; stare stvari, stare ideje, stari ljudje se morajo nenehno prenavljati in pomlajati. Občasno se zgodi, da kolo sprememb zastane, a se kmalu zavrti še hitreje. Večna je samo lepota. Lepota, ujeta v ideji, lepota, plameneča v duši, lepota, vklesana v kamen. Architectura perennis.

Kako naj umetnost kljubuje napredku? Naj ga ustavi in se mu odkrito postavi po robu, vedoč, da je na dolgi rok obsojena na poraz? Ali pa naj se mu ukloni in se prepusti uničenju v upanju, da bo v imenu progresa spočeta nova večnostna lepota? Odgovor je odvisen od tega, ali je novodobni napredek v službi Hermesa ali ga vodijo Muze ...

Napredek in umetnost pa imata nekaj skupnega: Kdor množi umetnost, razmnožuje bolečino