19. januar 2009  Merilo vseh stvari

Vsem je dobro znana moja ljubezen do stebrov. Z inženirjem Suhadolcem sva jih v cerkvi svetega Frančiška v Spodnji Šiški naštela kar 47. Stadionski portiko ima 26 stebrov iz podpeškega apnenca, ki sem ga uporabil tudi pri gradnji Narodne in univerzitetne knjižnice. Tudi predvčerajšnjim omenjeni stekleni nadzidek naj bi deloma stal na osemmetrskih stebrih. So mar afriški arhitekti, ki so ga načrtovali, mislili, da bo takšna reminiscenca vezni člen med starim in novim? Ali arhitekti dandanes sploh še berejo Curtiusa: "Največji vtis pa končno vzbuja kopičenje stebrov v vrsti; tesno drug ob drugem, pa vendar ustrezno neki zakonitosti ... vsakega luč s svetlobo in senco v žlebičih drugače modelira, pa vendar vsi vodijo oko naprej z enotnostjo perspektivične linije in padanjem senc."

Vedno sem se trudil, da bi kolege opozarjal, v čem se skriva bistvo arhitekture. Tako sem tudi Tomažiču, ko je to zapopadel, dejal: "Srčno me veseli, da počasi le spoznavate večne zakonitosti, ki so v arhitekturi. Te zakonitosti je zbrala antika in tudi Vitruv. Podala sta nam jih v oblikah, ki so še danes podlaga arhitekturi. Antika nam je pokazala pot, po kateri še danes hodimo in bomo hodili vse čase. Zato je tudi antika podlaga vsemu."

Človek je merilo vsega.