Uspelo mi je priti do Orlovskega stadiona. Koliko ljudi se je zbralo tu na evharističnem kongresu leta 1935, zdaj pa je menda že leto dni, odkar sameva. Ne razumem, zakaj je ves razrit. Kot da bi si nekdo na polovici del premislil. Velike načrte sem imel z njim. Poleg velikega telovadnega stadiona, primernega tudi za kongrese na prostem in zlete, naj bi v severozahodnem klinu postavili še letno gledališče, skoraj pravi grški amfiteater. Tako stadion ne bi bil samo hvalnica telesu, ampak tudi duhu. Mens sana in corpore sano. Šport in kultura z roko v roki.